Kako naprej?

Mladinska pobuda in financiranje iz tega naslova se je iztekla 30.9.2013, vendar pa projektna ideja 10 ključnih stvari živi naprej. 10 Ključnih stvari, ki smo jih izbrali, namreč predstavlja idejo osebne rasti in razvoja, ki jo na tak ali drugačen način doživlja vsak izmed nas. Pričujoči priročnik je namenjen vsem, ki se ukvarjajo in se bodo ukvarjali, z mladimi (in manj mladimi) ter njihovim iskanjem življenjske usmeritve.

Delavnice

Delavnice 10 ključnih stvari predstavljajo osrednji del te publikacije. Skupina voditeljev delavnic je od novembra 2012 dalje oblikovala in preizkušala različne koncepte delavnic, ki smo jih v okviru posameznih tematik oblikovali mladi prostovoljci. Pri oblikovanju delavnic smo uporabljali najrazličnejšo dostopno literaturo, materiale in praktične pristope. Vse delavnice smo preizkusili (in v kasnejšem obdobju intenzivno uporabljali) v različnih mladinskih skupinah in srednjih šolah. Tekom projekta so tako naše delavnice gostili:
• mladinska skupina Ej, mi (Ljubljana) – 2 delavnici
• oratorijski animatorji (Homec) – 2 delavnici
• Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (Homec) – 1 delavnica
• Dijaški dom Antona Martina Slomška (Maribor) – 5 delavnic
• Centr’Most (Ljubljana Moste) – 2 delavnici
• Mladinska skupina Iskalci (Ljubljana) – 1 delavnica
• Mladinski center Tržič (Tržič)– 6 delavnic
• Mladinski center Zagorje (Zagorje) – 1 delavnica
• Škofijska klasična gimnazija (Ljubljana) – 10 delavnic
• Gimnazija Nova Gorica (Nova Gorica) – 1 delavnica
• Mladinska skupina Železniki (Železniki) – 1 delavnica
• Mladinski center Idrija (Idrija) – 1 delavnica
• Mladinska skupina Spodnja Idrija (Idrija) – 1 delavnica

Namen delavnic 10 ključnih stvari je med mladimi spodbuditi ukvarjanje z različnimi tematikami, ki znotraj šolskega sistema niso dobro obravnavane oz. nas jih šola ne nauči. Uporabljane so tako lahko kot dopolnitev rednemu šolskemu sistemu, na srečanjih različnih mladinskih skupin, skupin animatorjev ipd. Posamezne delavnice smo od začetnih verzij večkrat spremenili in dodelali, vedno pa smo jih prilagodili glede na potrebe gostujoče skupine.

KLJUČNA TEMA DELAVNICA VIDEO IZZIV
čustva Odnosi in konflikti – čustvena pismenost za vsakdanjo rabo 2. izziv: Kako s čustvi?
etična drža Pogumen je tisti, ki ravna prav (kako razločevati med prav in narobe in to tudi živeti ?) 8. izziv: Ravnati prav/narobe
identiteta in domoljubje Ponosen na to, kar sem (odkrivanje
osebne identitete)
1. Izziv: Identiteta
ljubezen Ljubezen – čustvo ali odločitev? 9. izziv: Ljubezen – čustvo ali odločitev?
odpuščanje Je potrebno odpuščati? 7. izziv: Brez zamere!
prava mera Vsega pravo mero! Bodi gospodar
svojega časa.
4. izziv: Gospodar svojega časa
soočenje z neuspehi Padel sem – grem naprej. Kako se
soočiti z neuspehi?
3. Izziv: Padel sem, kako naprej?
sodelovanje Sodelujmo – kako premagovati
različnosti in delati skupaj?
10. izziv: Sodelujmo
želja storiti nekaj več Od poklica do poklicanosti – kako
življenje izkoristiti za prave stvari?
5. izziv: Želja storiti nekaj več

1. Čustva

Čustvena pismenost za vsakdanjo rabo

Namen delavnice:

Udeleženec/ka bo spoznala/prepoznala več vrst čustev, inteligentnosti. Spoznal/a bo, da ni napačnih čustev.

Cilji delavnice:

• Udeleženec/ka bo spoznal različna čustva in njihovo izražanje
• Udeleženec/ka bo spoznal več vrst inteligenc
• Udeleženec/ka bo spoznal, da so vsa čustva sprejemljiva

Trajanje delavnice: 90 minut

 

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min predstavitev spoznati voditelja in
udeležence delavnice
žogica
5 min kratek filmček o čustvih (10 KS) seznanitev s temo delavnice posnetek izziva št.2: Kako s čustvi?
15 min čustivity igranje, petje ali opisovanje posameznih čustev z namenom boljšega prepoznavanja (čustvena pismenost) priloga 1.2.(kot osnova)
• manjši listki
• škarje
30 min klasifikacija čustev1 spoznati razvrščanje čustev glede na intenzivnost občutkov, ki jih spremljajo priloga 1.2
• manjši listki
• pisala
10 min debata spodbuditi med udeleženci izražanje lastnega stališča /
10 min inteligentnost in njene vrste tehnično preveriti in ovrednotiti stopnjo čustvene inteligence pri posameznikih priloga 1.1
10 min vprašalnik o čustveni inteligenci zaključne ugotovitve in povzetek delavnice /
5 min zaključek zaključne ugotovitve in povzetek delavnice

Vsebina

Predstavitev

Udeležence povabimo v krog in si podajamo žogo. Udeleženec, ki žogo prejme, pove svoje ime in čustvo, ki mu prvo pride na misel (npr. Špela – veselje ipd.). Potem si ogledamo kratek filmček o čustvih (Izziv št.2: Kako s čustvi?, dostopen na YouTube).

Čustivity

Voditelj pripravi manjše listke, na katere napiše naključno izbrana čustva iz priloge 1.2, ki jih pripravi za žrebanje. Poišče 10 prostovoljcev, ki bodo pokazali/narisali/ razložili za katero čustvo gre. V primeru, da se skupini zatakne pri obrazložitvi čustev, jim pomagamo z zanimivimi namigi.

Klasifikacija čustev

V našem jeziku je veliko besed, s pomočjo katerih izražamo čustva in občutke; večinoma pa se spomnimo le nekaterih in vedno enakih. Zato se lahko zgodi, da se bomo odzivali na neprijetne situacije s stavkom »To me jezi«, čeprav se v nas poraja popolnoma drugačna mešanica občutij (Weisbach 1999). Ker je zelo pomembno, da se naučimo natančno izražati naša občutja, bomo z udeleženci pripravili ‘čustveni klasifikacijski sistem’. Voditelj pripravi liste, na katerih je naveden sistem razvrščanja čustev, glede na njihovo intenziteto (glej Prilogo 1.2). Predhodno voditelj pripravi razrezano razpredelnico2

Debata

Voditelj (izvirajoč iz zadnje aktivnosti) udeležence delavnice napelje v debato s pomočjo spodnjih vprašanj:
• Kako se v šoli (na delovnem mestu) spopadaš s čustvi?
• Pomisli na osebo, ki je imela nate velik vpliv v dosedanjem življenju. Kakšen je bil tvoj odnos do te osebe? Kakšen je bil odnos te osebe do čustev?

Inteligentnost in njene vrste

Voditelj udeležencem predstavi dejstvo, da so njihove čustvene sposobnosti tiste, ki odločajo o tem, kako ravnajo z drugimi in s seboj ter posledično vplivajo na njihove uspehe v zasebnem in poklicnem življenju. Izraz ‘čustvena inteligenca’ opisuje raznovrstne človekove lastnosti: značaj, obzirnost, rahločutnost, človečnost – Goethe ga je na primer imenoval kat ‘srčna kultura’ (Weisbach 1999). Sposobnosti na čustveni ravni namreč sodijo prej ‘v srce’ kot na raven razuma. Da bi lahko razumeli pojem čustvene inteligentnosti, si moramo z udeleženci razjasniti klasični pojem ‘inteligentnosti’. Klasičen pojem zajema matematično – logično inteligenco, obvladovanje jezika, prostorsko predstavljivost, nadarjenost za glasbo in motorično spretnost (Weisbach 1999). Voditelj udeležencem razdeli Prilogo 1.1, ki opisuje različne tipe inteligence, ki si skupaj sestavljajo človekovo inteligentnost.

Vprašalnik o čustveni inteligenci

Voditelj udeležencem razdeli anketne vprašalnike, ki jih udeleženci rešijo ter skupaj preverijo rezultate. Pričakovanja in realni rezultat lahko v skupini tudi pokomentiramo ter ovrednotimo.

Zaključek

Voditelj udeležence vpelje v zaključno debato, s katero poskuša povzeti ugotovitve delavnice, hkrati pa udeležencem ponudi nekaj iztočnic za prihodno razmišljanje o njih.

• Katera zgodba iz tvojega življenja ponazarja zanimiv element posamezne inteligence?3
• Če bi se ponovno znašel/a v enakem položaju – bi ravnala enako?
• Katera sposobnost čustvene inteligence – samozavedanje, samoupravljanje, družbeno zavedanje ali upravljanje medosebnih odnosov – je po vašem mnenju najbolj preprosta? Katera je najtežja?

Avtorji: Tina Zadravec, Damjan Škrabanja, Monika Tratnik

2. Etnična drža – Kako razločevati med “prav” in “narobe” ter to tudi živeti

Kako razločevati med »prav« in »narobe« ter to tudi živeti?

Namen delavnice:

Udeleženec/ka je spodbujen/a k razmišljanju o tem, kaj je prav in kaj narobe in kako se v življenju odločati za prav. Obenem spoznava različna mišljenja, jih sprejema in širi svoja obzorja.

Cilji delavnice:

• Udeleženec/ka razmišlja o aktualnih etičnih vprašanjih.
• Udeleženec/ka si ustvarja mnenje o aktualnih vprašanjih.
• Udeleženec/ka se odloči, za katerih 5 vrednot se bo zavzemal/ a v življenju.

Trajanje delavnice: 90 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
10 min predstavitev udeležencev preko igre spoznati udeležence delavnice /
45 min pro et contra iskati argumente za zagovarjanje vnaprej določenega stališča priloga 2.1
• prazni listi
• pisala
15 min pogovor o prav in narobe razmišljati, kaj je za posameznika prav in kaj narobe ter kaj ga spodbudi pri odločitvi za zagovarjanje nekega stališča /
15 min vrednote razmišljati, katere vrednote so pomembne za posameznikovo življenje priloga 2.2
• pisala
10 min zaključek povzetek delavnice in ogled video izziva posnetek izziva št.8: Ravnati prav/narobe?

Vsebina

Predstavitev V krogu vsak udeleženec pove svoje ime. Sledi igra, pri kateri vsi udeleženci in voditelja še naprej v krogu govorijo svoja imena. Vendar je potrebno pred imenom izreči še medmet aaa. Le tak način izreke imena je pravilen, ostali načini so napačni. Voditelj svoje ime vedno pove na pravilen način, sprva neopazno, v nadaljevanju lahko tudi bolj izrazito, da na ta način pomaga udeležencem. Voditelj vsakemu udeležencu sproti pove, ali je njegov način izreke imena pravilen ali ne. Igra se igra, dokler vsi udeleženci ne ugotovijo, kakšen je pravilni način izreke imena.

Pro et contra

Voditelja povesta, da se je potrebno pri vsaki stvari odločiti za eno izmed možnih poti (tudi odločanje, ali bom zjutraj vstal ali pa bom ves dan preživel v postelji, je pomembno!). Tako se vedno znova postavlja vprašanje kako ravnati pravilno. Le pravilna odločitev namreč prinaša dolgotrajno srečo. Voditelja lahko povesta kakšno osebno izkušnjo o odločanju za pravilno ali nepravilno in tako predstavita posledice neke odločitve in njenega vpliva na svoje življenje. Udeležence razdelita na dve skupini. Vsaka skupina dobi listek z isto trditvijo, s tem, da jo ena zagovarja, druga pa ji nasprotuje (priloga 2.1). Skupina za svoje stališče samostojno išče argumente. Nato vsaka skupina svoje stališče predstavi drugi in jo zagovarja z argumenti. Okviren čas priprave argumentov za posamezno stališče je 5 minut, za soočenje stališč pa 10 minut. Pogovor o prav in narobe Voditelja se z udeleženci pogovorita o njihovih občutjih med dejavnostjo pro et contra. Spodbujata jih k razmišljanju o tem, kako se kot posamezniki odločajo v življenju, kdo ali kaj vpliva na njihove odločitve, kaj si predstavljajo pod pojmoma prav in narobe. Lahko si pomagata z naslednjimi vprašanji: Vrednote Vsak udeleženec dobi seznam z napisanimi vrednotami (priloga 2.2). Pozorno jih prebere in izbere 5 zapisanih vrednot, ki se mu zdijo najpomembnejše in se bo zanje trudil in zavzemal v vsakodnevnem življenju. Zaključek Voditelja se zahvalita za sodelovanje povzameta delavnico in ključne ugotovitve in za zaključek predvajata še video izziv (izziv 8: Ravnati prav/narobe?).

• Kako si se počutil/a med dejavnostjo pro et contra? Ti je bilo težko predstavljati
in zagovarjati nasprotno stališče, kot ga imaš sam/a, ali pa ti je predstavljalo
izziv, da si se vživel/a v vlogo tistega, ki razmišlja drugače kot ti?
• Kaj je zate prav in narobe (to, kar čutiš ti ali kar pravi okolica)?
• Kaj vpliva na tvoje odločitve?
• Kaj spodbuja družba (večino ali osebno mnenje)?
• Te družba spodbuja k razmišljanju o vrednotah in ti pomaga pri odločitvah
za prav?

Avtorici: Majdi Zdešar in Sara Grebenc

3. Identiteta in domoljubje – Odkrivanje osebne identitete

Odkrivanje osebne identitete

Namen delavnice:

Udeleženec/ka bo spodbujen/a k razmišljanju o identitetah in soočen z realnostjo ‘lepljenja nalepk’ posameznikom glede na njihove družbene vloge.

Cilji delavnice:

• Udeleženci bodo utrdili svoje znanje o različnih oblikah identitete.
• Udeleženci se bodo soočili z mnenji drugih članov skupine ter s svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi.
• Udeleženci bodo pridobili pozitivne afirmacije za prihodnost.

 

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min predstavitev predstavitev izvajalcev in udeležencev žogica
5 min uvod v temo: Kaj je identiteta? utrditev znanja o različnih oblikah identitete in družbenih vlog /
5 min čebulna identiteta ozaveščanje lastne multi – identitete priloga 3.1.
• pisala
10 min vaja z rožo iskanje skupnih lastnosti priloga 3.2
30 min vaja zvezdice in pike izražanje mnenj in stereotipov o članih skupine priloga 3.4
priloga 3.5
10 min slikanica Poseben si uokoljanje aktivnosti zvezdice in pike v zgodbo Lucado, Max. 2007. Poseben si. Ljubljana: Noella
10 min refleksija o zgodbi soočanje z stereotipi in mnenji drugih o nas /
10 min domača naloga samopotrditev in pozitivne afirmacije v prihodnosti priloga 3.3
• prazni listki
5 min refleksija delavnice povzetek dejavnosti in evalvacija /

Vsebina

Predstavitev

Udeležence povabimo v krog in si podajamo žogo. Udeleženec, ki žogo prejme, pove svoje ime in pridevnik, s katerim bi se najraje opisal (npr. preprosti Marko). Povejo eno pozitivno lastnost o sebi, na katero so ponosni. Po opravljeni nalogi udeležence vpeljemo v debato (lahko si pomagamo s spodnjimi vprašanji).

• Kaj vpliva nate?
• S čim izražaš sebe?
Obvezno vključimo vse prisotne.

Uvod v temo: Kaj je identiteta?

Identiteta je edinstvena osebnostna struktura posameznika. Zajema osebnost, poistovetenje posameznika z drugimi in drugih s posameznikom in to, ker je edinstveno na posamezniku v odnosu z drugimi. Zajema to, kako posameznik zaznava sebe, kakšno mnenje ima o sebi. Identiteta je podzavesten proces, na katerem posamezniki osnujemo svoje misli, čustva in naša dejanja. Naša identiteta je osnovana na petih stebrih: naše telo, naša socialna mreža, naše delo in dosežki, naša materialna varnost in naše vrednote. Identiteta je življenjski proces, ki se odraža navzven kot mimika, gestikulacija, govor, fizična moč ali šibkost in navznoter kot samozaznava in samozaupanje. Identiteta se gradi z vprašanji:

• Kako se vidim jaz? Kako me vidijo drugi?
• Osebna identiteta – prepoznavamo sebe kot edinstvene
• Skupinska identiteta – vključeni smo v različne skupine (družina, prijatelji, verske in etnične skupine,…)
• Narodnostna identiteta

Čebulna identiteta

Voditelj udeležencem razloži pojem multi identitete. Treba je, da razumejo, da ima vsak posameznik veliko identitet in da se te tudi spreminjajo. S to vajo tudi poglobimo spoštovanje za skupno razumevanje in spodbujamo občutek pripadnosti skupini. Vsak posameznik dobi sliko čebulne identitete (priloga 3.1), ki jo izpolni glede na družbene vloge/ identitete, ki jih pri sebi prepoznava. Ko celotna skupina konča, udeležence lahko vpraša:

• Katere vloge ste prepoznali pri sebi? Bi jih želeli deliti s skupino?
• Je bilo težko najti toliko različnih identitet?
• Se vedno zavedaš vseh svojih vlog (jih upoštevaš v svojih ravnanjih?

Vaja z rožo (skupine po 4)

Udeležence razdelimo v skupine po 5 posameznikov. Razdelimo jim rožice (priloga 3.2) in jih prosimo, naj poskusijo najti nekaj, kar imajo vsi skupno ter nekaj, kar je unikatna značilnost posameznega člana skupine. V sredini rože napišejo kaj imajo vsi člani v skupini (potreba po skupnosti) v cvetovih pa kaj ima posameznik različno od drugih v tej skupini (potreba po biti poseben).

Vaja zvezdice in pike

Vsak prejme za vsakega soudeleženca v majhni skupini dve zvezdici in eno piko iz papirja. Na vsako zvezdico napiše pozitivno lastnost o soudeležencu. Na piko pa napiše področje, na katerem bi njegov soudeleženec lahko delal na sebi. Cilj naloge je, da ima na koncu vsak prilepljene zvezdice in pike. V primeru, da gre za večjo skupino, jo razdelimo v manjše podskupine. Manjše kot bodo skupine, hitreje bo vaja opravljena, vendar naj število članov v skupini ne bo manjše od 4.

Po vaji se z udeleženci pogovorimo o občutkih ob prejemanju in branju nalepk4. V kolikšni meri so se pozitivne in negativne lastnosti, ki so mi jih napisali drugi, ujemali z mojim mnenjem o sebi?

Slikanica Poseben si

Voditelj ali nekdo iz skupine prebere pravljico »Poseben si« (avtor Max Lucado). Udeleženci zgodbo spremljajo tudi ob ilustracijah (izvedba prikaza ilustracij je odvisna od pripomočkov, ki so na voljo -power point, knjiga, plakati itd.) Svet dopoveduje otrokom: ‘Poseben si, če … si pameten, če si prijetnega videza, če si nadarjen.’ Zgodba pa govori: ‘Poseben si zato, ker si. Ne potrebuješ nobenih posebnih sposobnosti.’ Očarljiva otroška zgodbica Maxa Lucada z ilustracijami bo voditeljem pomagala, da boste to sporočilo prenašali tudi starejšim udeležencem.

Refleksija o zgodbi

Udeležence vprašamo, kaj jih je najbolj nagovorilo ob zgodbi. Šele nato si snamejo nalepke. Pogovor o občutkih ob prejemanju in branju nalepk.

• Ali nalepke potrebujemo ali ne?
• So vas mnenja drugih na nalepkah presenetila/prizadela?
• Ali ste kaj novega spoznail o sebi?
• Kako gledatj na sebe sedaj, ko je poznate tudi mnenja drugih?
Kako bo to zavedanje vplivalo na tvoje življenje?

Domača naloga

Voditelj pripravi sezname z domačo nalogo. Udeleženci dobijo pomembno nalogo (priloga 3.3): en teden si vsak dan dajo vsaj eno pohvalo (Če želijo, jo napišejo na Facebook, nujno pa naj jo napišejo na delavnici).

Refleksija delavnice

Voditelj pozove udeležence, da delijo mnenje o delavnici in se zahvali za sodelovanje.

Avtorja: Bojana Petkovič in Igor Pigac

4. Ljubezen – Čustvo ali odločitev?

Čustvo ali odločitev?

Namen delavnice:

Udeleženci tekom delavnice prepoznajo stvari, ki so jim pomembne v njihovih odnosih s sabo, fantom/punco in bližnjimi.

Cilji delavnice:

• Udeleženci se naučijo razlikovati med ljubeznijo kot čustvom in ljubeznijo kot odločitvijo.
• Udeleženci se tekom delavnice naučijo, da je pomembno imeti rad sebe in da ostale ljubezni izhajajo iz te.
• Udeleženci skupaj oblikujejo en primer, kako izboljšati svoj odnos s starši.

Trajanje delavnice: 90 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
3 min uvod z videom za iztočnico uokoljenje udeležencev v obravnavano tematiko izziv št. 9: Ljubezen – čustvo ali odločitev
7 min predstavitev predstavitev voditeljev, udeležencev žogica
10 min fotogovorica izražanje različnih vrst ljubezni s pomočjo slik fotogovorica
10 min plakat 3 ključne stvari v odnosih ozaveščanje ključnih stvari za vsak odnos plakati
15 min ljubezen do sebe refleksija samospoštovanja posameznika • beli listi
priloga 4.1
10 min ljubezen do partnerja izražanje občutij do partnerja vrv ali selotejp (za razdelitev prostora)
15 min ljubezen do drugih, prijateljev, staršev in drugih živih bitij igra vlog – refleksija medsebojnih odnosov listki z vlogami
10 min zaključek in refleksija povzetek dejavnosti in evalvacija /

Vsebina

Uvod

Ogled 9. video izziva: Ljubezen – čustvo ali odločitev

Predstavitev voditeljev, udeležencev

Udeleženci si podajajo žogico – povejo ime od sebe, od katere so žogico prejeli ter osebe, kateri jo bodo dali; v drugem krogu si čim hitreje podajajo žogico in ponavljajo samo imena.

Fotogovorica

Vsak od udeležencev si izbere eno sliko, glede na to, koga/kaj ima rad. Po skupinah po 5 si povejo, zakaj so izbrali to sliko in kaj slika predstavlja. Nato prinesejo slike naprej in jih razdelijo v 3 skupine: ljubezen do sebe; do fanta/punce in do drugih.

Plakat 3 ključne stvari v odnosih

Ostanejo v skupinah, v katere so se razdelili že pri fotogovorici. Na plakat udeleženci napišejo svoje 3 ključne stvari za vsak odnos (ljubezen do sebe, do Fanta/punce in do drugih). Predstavijo zakaj so izbrali ravno te in zakaj so pomembne.

Ljubezen do sebe (Samostojno delo)

Udeleženci na bel list narišejo sebe, nato okoli sebe narišejo stvari, ki jih predstavljajo (osebnostne lastnosti, izgled) in stvari, ki jih imajo radi. Nato vsak na kratko predstavi svojo risbo. Udeleženci v pomoč dobijo 3 vprašanja:
• Zakaj je pomembno, da imam rad sebe?
• Katere stvari na meni so mi všeč? Katere so tiste, ki jih še lahko popravim?
• Kako si ljubezen do sebe izkažem?

Ljubezen do partnerja

Udeležencem preberemo stavke. Prostor navidezno razdelimo na 3 dele. Na levo stran se postavijo, tisti, ki se s prebranim stavkom strinjajo, na desno, če se s prebranim ne strinjajo ter na sredino, če o prebranem niso odločeni. Nato nekaj posameznikov pozovemo, da svojo odločitev glasno komentirajo.

• Ko se s fantom/punco skregava, želim stvar takoj razčistiti.
• S fantom/punco se slišim vsaj enkrat na dan.
• Če se s fantom/punco ne vidiva vsak trikrat na teden, nimam občutka,
da sem v zvezi.
• Mislim, da je najpomembnejša stvar v zvezi pogovor.
• Zveza na daljavo ne more funkcionirati.
• Fant/punca me mora podpirati pri vseh mojih življenjskih odločitvah.
• Mislim, da morava s fantom/punco hoditi vsaj dve leti, preden bi
začela razmišljati o poroki.
• V zvezi je najpomembnejše to, da imaš skupne interese.
• Dobra zveza je tista, v kateri je fant starejši od punce.
• Mislim, da brezpogojna ljubezen ne obstaja.
• V dobri zvezi si morata fant/punca vse zaupati.
• Mislim, da se najboljša zveza razvije iz prijateljstva.

Ljubezen do drugih5 – igra vlog

Udeležence razdelimo v skupine (lahko so ponovno v skupinah, v katere so se razdelili pri fotogovorici). Vsak član skupine dobi na listku napisano svojo vlogo s kratko razlago6.

V skupini se morajo v okviru svojih vlog dogovoriti o enem načinu/ receptu, kako izboljšati odnos s svojimi starši. Ob koncu vaje, jih vprašamo, ali jim je uspelo priti do rešitve, kako so se v skupini počutili, kaj jim je bilo težko ter zakaj.

Zaključek in refleksija

Udeležence razdelimo v dve skupini. Ena skupina najde argumente, zakaj je ljubezen čustvo, druga, zakaj je odločitev. Soočimo argumente po sistemu pro et contra. Ali je ljubezen čustvo ali odločitev? (Skrivna formula: 45% čustvo, 55% odločitev).

Avtorji: Bojana Petkovič, Igor Pigac, Zdenka Pišek in Kristina Kosmač

5. Mir sredi nemira – Kako se umiriti in priti k sebi?

Kako se umiriti in priti k sebi?

Namen delavnice:

Udeleženec/ka se sreča z vprašanjem stresa in pojavom le-tega v svojem življenju. Razmišlja, kaj ga/jo spravlja v stres in kako se z njim sooča.

Cilji delavnice:

• Udeleženec/ka se sreča s stresno situacijo.
• Udeleženec/ka se vpraša, kaj ga/jo spravlja v stres.
• Udeleženec/ka išče rešitve proti stresu.

Trajanje delavnice: 120 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min uvod spoznati voditelja in projekt 10 ključnih stvari /
10 min predstavitev likovno izraziti svojo predstavo stresa in se ob njeni predstavitvi spoznati • prazni listi
• barvice
15 min Kaj je zame stres? razmišljati o stresnih situacijah v svojem življenju in soočanju z njimi /
20-25 min igra Mutava pantomima in pogovor srečati se s stresno situacijo /
15 min kolobarjenje razmišljati o lastnem spopadanju s stresom • trije plakati z vprašanji
• pisala
15 min izdelava stres žogic izdelati pripomoček za umirjanje • baloni
• kus kus
5 min zaključek zahvala za sodelovanje evalvacija /

Vsebina

Uvod

Voditelja se predstavita in udeležence prosita, naj se jima predstavita brez uporabe glasu. Vključeni morajo biti vsi udeleženci delavnice. Medtem, ko se posameznik predstavlja, vzdržujemo tišino.

Predstavitev

Vsak udeleženec nariše stres, kot si ga sam predstavlja. Nato predstavi svojo umetnino ostalim (ime lahko tokrat glasno ponovi).

Kaj je zame stres?

Voditelja se z udeleženci pogovarjata o tem, kaj je za njih stres, kaj si pod tem pojmom predstavljajo, kdaj so pod stresom in na kakšen način ga občutijo. Skupaj ugotavljajo, katere stresne situacije so skupne večini udeležencev.

Igra Mutava pantomima in pogovor

Izmed udeležencev se javijo trije prostovoljci. Eden od voditeljev gre z njimi v drug prostor, drugi voditelj pa ostane z ostalimi udeleženci. Voditelj, ki je s prostovoljci, vsakemu določi eno besedo (prvi prostovoljec dobi besedo ŠOLA, drugi STARŠI, tretji pa KOŠARKA) in mu da navodilo, naj besedo čim bolje opiše ostalim udeležencem, da jo bodo ugotovili, seveda pa je ne sme uporabiti. Voditelj, ki ostane z udeleženci, udeležencem razloži, da bo vsak prostovoljec opisal eno besedo (besedo jim pred prihodom prostovoljca pove), njihova naloga pa je, da morajo ugotoviti, katero besedo prostovoljec opisuje. Ker udeleženci besedo poznajo, je pomembno, da se pretvarjajo, da besede ne poznajo in je tudi ne smejo izreči. Ko prostovoljec obupa nad udeleženci, se mu predstavi pravilo igre.

Igri sledi pogovor. Voditelja si lahko pomagata z naslednjimi vprašanji:

• Kako si se počutil/a med igro?
• Ali si občutil/a stres ali jezo?
• Kaj si med igro razmišljal/a – si se zabaval/a ali pa se ti je prostovoljec/ ka smilil/a?
• Ali si želel/a rešiti situacijo? Kako?

Kolobarjenje

Na vsakem od treh plakatov je zapisano eno vprašanje, in sicer:
• Kaj naredim, ko sem pod stresom?
• Kaj naredim, ko je nekdo poleg mene pod stresom?
• Kakšne načine umirjanja poznam in kako se umirim sam/a?

Udeleženci na plakate pišejo svoje asociacije na vprašanja. Po 10 minutah voditelja povzameta napisano. Skupaj z udeleženci v pogovoru ugotavljajo povezave med tem, kar udeležence spravlja v stres in tem, kako se z njim spopadajo.

Izdelava stres žogic

Iz balonov in kus kusa vsak izdela svojo stres žogico. Balon do ¾ napolnimo s kuskusom (direktno, ali pa kuskus prej zavijemo v folijo za živila) in mu odrežemo zgornji ‘ozki’ del. Potem vzamemo drugi balon, ki smo mu enako pristrigli ožji del in ga ‘prevlečemo’ čezenj. V nadaljevanju lahko ustvarjalno okrasimo balon.

Zaključek

Voditelja pozoveta udeležence, da delijo mnenje o delavnici in se jim zahvali za sodelovanje.

Avtorja: Sara Grebenc in Majdi Zdešar

6. Odpuščanje – Je potrebno odpuščati?

Je potrebno odpuščati?

Namen delavnice:

Udeleženec/ka bo ozavestil pomen odpuščanja sebi in drugim in kakšen je vpliv takšnega ravnanja na njegovo življenje.

Cilji delavnice :

• Udeleženci doživijo srečanje, v katerem se pogovarjajo o odpuščanju, drugim in sebi
• Udeleženci spoznavajo; zakaj je vredno odpuščati drugim ter samemu sebi. Spoznali bodo tudi, kako se spoprijeti s tem problemom.
• Udeleženci napišejo kakšne so posledice, ko odpustim in ko ne odpustim.

Trajanje delavnice: 90 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min predstavitev udeležencev udeleženci in vodje delavnice se predstavijo, da v skupini bolje sodelujejo /
15 min igra Tujec v mestu udeleženec spozna, da je veliko lepše z nekom biti prijatelj, kot gojiti zamero do drugega /
20 min ko odpustim, ko ne odpustim spoznati, da je bolje odpustiti, čeprav ni vedno lahko • listi papirja
• pisala
Uroš Topić: kratki film Odpuščanje
30 min odgovarjanje na vprašanja postavljanje v vlogo in oblikovanje lastnega mnenja ter njegovo izražanje listki z vprašanji
15 min citati o odpuščanju spoznati mnenja drugih o odpuščanju citati
5 min zaključek zahvala za sodelovanje in evalvacija /

Vsebina

Predstavitev udeležencev

Na začetku delavnice se vodja oz. vodje predstavijo udeležencem in obratno. Če se med sabo ne poznajo, začnejo z imeni, od kod prihajajo in ostalimi splošnimi stvarmi. Če se med seboj že poznajo, lahko povejo kakšno stvar, ki jo drugi še ne vedo.

Igra – Tujec v mestu

Udeleženci hodijo po prostoru, gledajo v tla in se pretvarjajo, da nobenega ne poznajo. Čez čas, ko vodja reče, začno gledati višje, okoli sebe, nato v oči in na koncu si podajo roke. Sledi refleksija, udeleženci povejo, kako se jim je zdelo, kako so se počutili ko so gledali v tla in kako, ko so gledali v prijatelja. Ta igra je prispodoba, da je veliko lepše biti z nekom prijatelj in v dobrem odnosu oz. odpustiti, kot gojiti zamero, biti osamljen, zagrenjen in gledati v tla namesto drug v drugega.

Ko odpustim, ko ne odpustim

Udeleženci dobijo list papirja, na katerem naredijo dva stolpca. V prvega pišejo, kakšne posledice, ko ne odpustim, kako se takrat počutim in v drugega, kadar odpustim. Udeleženci naj si vzamejo čas in skrbno premislijo, nato sledi razprava o napisanem. Na začetku se govori o posledicah, ko ne odpustim, udeleženci po vrsti povejo, kaj so napisali, zakaj so takšnega mnenja ali imajo konkretno izkušnjo iz življenja (izkušnja ni obvezna, če kdo ne želi). V drugem krogu vsak pove kaj meni o tem, ko odpustim, zakaj je takšnega mnenja, izkušnja iz življenja. Na koncu pridemo do zaključka, da je dobro odpuščati, da to naredi človeka svobodnega, a da ni vedno lahko. Lahko si ogledamo tudi kratki film Uroša Topić: »Odpuščanje«7 (odvisno od klime v skupini).

Odgovarjanje na vprašanja

Udeleženci izvlečejo po en listek s spodnjimi vprašanji. Vprašanja dobro premislijo in po vrsti poskušajo nanje odgovoriti.
• Kaj bi se zgodilo, če bi ne bilo odpuščanja? Kakšne bi bile posledice?
• Kdaj si nazadnje potreboval odpuščanje?
• Kdaj je nekdo drug potreboval tvoje odpuščanje?
• Kako je živeti v stalni zameri?
• Ali življenje v zameri (sovraštvu), četudi nezavedno, zahteva veliko energij in vzdržuje stalni stres?
• Se želim maščevati? Kaj povzroči maščevanje?
• Ali je odpuščanje svobodno?
• Ali odpustiti pomeni pozabiti?
• Komu nameniti odpuščanje? (Odpustiti sebi, članom družine, prijateljem in bližnjim, tujcem, ustanovam, običajnim sovražnikom)

Citati o odpuščanju

Vodja delavnice ali eden izmed udeležencev prebere naslednje citate, nekaterih znanih ljudi, o odpuščanju, ki so nam v spodbudo:

• »Resnica je, da ne moreš napredovati, če ne spustiš, če ne odpustiš sebi, če ne odpustiš situaciji, če se ne zaveš, da je situacija mimo.«
• »Pomembno je, da odpustimo sebi za napake, ki smo jih storili. Moramo se učiti iz naših napak in iti dalje. » (Steve Maraboli)
• »Šibki ne more nikoli odpustiti. Odpuščanje je lastnost močnih. » (Mahatma Gandhi)
• »Odpuščanje ni posamezno dejanje, je stalna drža.« (Martin Luther King Jr.)
• »Zamera je kot da pijemo strup in upamo, da se bomo ubili svoje sovražnike. «
• »Ko sem šel skozi vrata proti izhodu, ki bi me privedel do svobode, sem vedel, da če ne pustim svoje zagrenjenosti in sovraštva, bom še vedno v zaporu.« (Nelson Mandela)
• »Odpuščanje je tisto darilo, ki ga ne damo drugim. Pravzaprav je darilo, ki ga damo sebi, da smo lahko spet svobodni. » (Shannon Alder).

Zaključek

Skupaj z udeleženci pridemo do zaključka, da je potrebno in koristno odpuščati, da je včasih težko in da potrebujemo čas za ta korak, ko odpustimo ter da odpuščanje na koncu najbolj koristi nam, saj nas naredi svobodne. Liste, na katere so pisali ter vprašanja vzamejo seboj, da bodo ob njih razmišljali in jim bodo v pomoč v težkih situacijah.

Avtorja: Damjan Škrabanja in Tina Zadravec

7. Prava mera! – Bodi gospodar svojega časa

Bodi gospodar svojega časa

Namen delavnice:

Udeleženci v svojem življenju prepoznavajo pomen učinkovitega upravljanja s časom in vključevanja različnih dejavnosti za kvalitetnejše življenje.

Cilji delavnice:

• Udeleženci bodo spoznali različne kategorije pomembnosti in nujnosti posameznih opravil in dejavnosti
• Udeleženci bodo upoštevali čas kot vrednoto in neomejeno dobrino
• Udeleženci bodo usvojili sistem postavljanja prioritet in ciljev za prihodnost

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min spoznavna igra – uvod v temo prek igre spoznati udeležence listki z različnimi urami v dnevu (2 enaka)
35min dejavnosti preteklega tedna spoznati različne kategorije, v katere lahko ločimo dejavnosti preteklega tedna priloga 5.1
• mirna glasba
10 min fotogovorica spoznati čas kot vrednoto slike ura, računalnik, denar, človek
35 min načrt naslednjega tedna postaviti si prioritete in cilje za prihodnji teden priloga 5.2
• mirna glasba
5 min zaključek in zahvala zaključek celotne delavnice ogled izziva št. 4: Gospodar svojega časa

Vsebina

Spoznavna igra

Voditelj v krogu razdeli listke z različnimi urami v dnevu (10, 12, 18 ipd.). Vsak udeleženec dobi 1 listek (število listkov se mora ujemati s številom udeležencev). Voditelj da navodilo, naj vsak udeleženec poišče ujemajoči par k svoji uri. Ko se pari najdejo jim voditelj da navodilo, naj se v parih v hitri minutki pogovorijo kaj navadno počnejo ob tej uri. Udeležence potem prosi naj sedejo in po parih poročajo skupne ugotovitve.

Voditelj povabi udeležence, da si razdelijo liste in na levo stran lista napišejo čim več dejavnosti, ki so jih počeli v preteklem tednu (učenje, družba, obiski, trgovina, filmi, šport itd. – ob mirni glasbi jim za to da 5 min). Po 5 minut jim predstavi kvadrat (glej prilogo 5.1 – spodaj).

Udeležence po predstavitvi kvadrata povabi, naj svoje (predhodno zapisane) dejavnosti v naslednjih 5 minutah razporedijo po kvadratih. Na koncu voditelj pove ‘rešitev’.

• nujno pomembno – stori sam takoj – PREŽIVETJE
• ni nujno pomembno – stori sam čim prej – KAKOVOST
• nepomembno nujno – naj storijo drugi- delegiraj – PREVARA
• nepomembno ni nujno – odloži/nikoli – NAZADOVANJE

Fotogovorica

V nadaljevanju voditelj po tleh postavi slike ure, denarja, nov računalnik in sliko človeka. Udeležence povabi, naj si slike ogledajo in glede na to kar so imeli/počeli prejšnji teden izberejo česa bi si najbolj želeli. Bistvo je, da udeleženci povejo svoje mnenje in da voditelja poudarita, da je čas najbolj pravično razdeljena stvar na svetu – vsi imamo danih 24 ur :).

Načrt naslednjega tedna

Voditelj udeležencem razloži kako najpomembnejše stvari postavijo na svoje mesto:

1. korak: povezava z vizijo in poslanstvom
2. korak: opredelitev vlog – zelo pomembno je balansiranje med vlogami
3. korak: v vsaki vlogi izberite cilje
4. korak: oblikujte tedenski okvir odločitev in urnik prednosti
5. korak: delujte z integriteto v vsakem trenutku
6. korak: ocena / refleksija

Zaključek in zahvala

Voditelj se zahvali udeležencem za sodelovanje in za zaključek predvaja izziv št.5: Gospodar svojega časa.

Avtorja: Neža Repanšek in Nejc Čuk

8. Soočanje z neuspehi – Padel cem, grem naprej…

Padel sem, grem naprej…

Namen delavnice:

Udeleženec/udeleženka v delavnici kritično ovrednoti svoj odnos do neuspeha in vpliv dojemanja le-tega na njeno življenje.

Cilji delavnice:

• Udeleženci s skupino delijo svoje izkušnje z neuspehom
• Udeleženci kritično ovrednotijo 1 svoj neuspeh/padec.
• Udeleženci prek vprašalnika proučijo svoj pogled na življenje – primerjajo optimistični in pesimistični pogled na življenje
• Udeleženci pripravijo akcijski načrt soočanje z lastnimi neuspehi.

Trajanje delavnice: 90 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min uvod spoznati voditelja in udeležence /
15 min padanje… udeleženci s skupino delijo svoje poglede na neuspeh fotogovorica
25 min moj neuspeh udeleženci kritično ovrednotijo 1 svoj neuspeh/ padec • prazni listi
• barvice
15 min pesimist ali optimist? udeleženci prek vprašalnika proučijo svoj pogled na življenje priloga 6.1
20-25 min akcijski načrt: Žirafa udeleženci pripravijo akcijski načrt soočanje z lastnim neuspehom • prazni listi
• barvice
• posnetek Robot chicken: Quicksand8
5 min zaključek zaključek celotne delavnice video št.3: Padel sem, kako naprej?

Vsebina

Uvod

Na začetku delavnice se vodja oz. vodje predstavijo udeležencem in obratno. Če se med sabo ne poznajo, začnejo z imeni, od kod prihajajo in ostalimi splošnimi stvarmi.

Padanje…

Voditelj po tleh razporedi različne slike (metoda fotogovorice9). Posameznike povabi, da si v tišini slike ogledajo ter izberejo sliko, ki jih najbolj spominja na izkušnjo neuspeha v njihovem osebnem življenju.

Moj neuspeh

Udeleženci si za aktivnost vzamejo pisalo, izbrano sliko iz fotogovorice, papir in poiščejo udoben (zaseben) prostor. Medtem voditelj pripravi umirjeno instrumentalno zvočno podlago ter udeležencem naroči, naj s pomočjo izbrane slike na listu papirja opišejo/narišejo svojo izkušnjo neuspeha. Med celotno aktivnostjo (10 min) naj v skupini vlada tišina in naj bo slišna samo glasbena podlaga. Po 10 minutah udeležence prosimo, naj se posedejo nazaj v krog ter z nami delijo osebno izkušnjo/nam predstavijo svojo umetnino.

Pesimist ali optimist?10

Voditelj udeležencem razdeli vprašalnike s testom, ki jim pomaga uvideti ali so pesimisti ali optimisti. Opozori jih, naj si za vsako vprašanje vzamejo toliko časa, kot ga potrebujejo11. Poudari tudi, da na vprašanja ni pravilnih in napačnih odgovorov. Pomembno je, da si udeleženci čim bolj živo predstavljajo situacijo; če jim ne ustreza noben odgovor naj izberejo tistega, ki jim je bližji. Pri vsakem vprašanju naj izberejo samo en odgovor. Udeleženci v 10 minutah vprašalnik izpolnijo. Ko končajo, jim voditelj obrazloži, kako pridobijo rezultate in kakšna je njihova interpretacija.

Interpretacija vprašalnikov

vprašanje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
odgovor a 1 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0
odgovor b 0 1 0 1 0 1 1 0 0 1 1 1
vprašanje 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
odgovor a 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 1
odgovor b 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0
vprašanje 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36
odgovor a 1 0 0 0 1 1 0 1 1 0 0 0
odgovor b 0 1 1 1 0 0 1 0 0 1 1 0
vprašanje 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48
odgovor a 0 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 1
odgovor b 1 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0

Točkovnik:

1. TRAJNOST: PmB (Permanent Bad – trajno slabo: vprašanja 5, 13, 20, 21, 29, 33, 42, 46) Odgovori pokažejo, v kolikšni meri mislite, da so vzroki za slabe dogodke trajni.
a. 0-1: zelo optimistični
b. 2-3: zmeren optimizem
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmeren pesimizem
e. 7-8: močan pesimizem

2. ZAČASNOST: PmG (Permanent Good – trajno dobro: vprašanja 2, 10, 14, 15, 24, 26, 38, 40) Odgovori pokažejo koliko verjamete, da so dobre stvari trajne – stvari razlagate optimistično.
a. 0-1: zelo pesimistični
b. 2-3: zmeren pesimizem
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmeren optimizem
e. 7-8: močan optimizem

3. SPLOŠNOST: PvB (Pervasive Bad – obsežno slabo: vprašanja 8, 16, 17, 18, 22, 32, 44, 48) Odgovori pokažejo splošni pesmizem/optimizem.
a. 0-1: zelo optimistični
b. 2-3: zmeren optimizem
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmeren pesimizem
e. 7-8: močan pesimizem

4. SPECIFIČNOST: PvG (Pervasive Good – obsežno dobro: vprašanja 6, 7, 28, 31, 34, 35, 37, 43) Odgovori kažejo kolikšno obsežnost pripisujete dobrim dogodkom.
a. 0-1: zelo pesimistični
b. 2-3: zmeren pesimizem
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmeren optimizem
e. 7-8: močan optimizem

5. UPANJE: HoB (PmB+PvB) seštevek upanja za slabe dogodke – polna mera upanja/brezupno
a. 0-2: polni upanja
b. 3-6: zmerno upajoči
c. 7-8: povprečje
d. 9-11: zmerno brezupni
e. 12-16: izredno brezupni

6. SAMOSPOŠTOVANJE: PsB (Personalized Bad – poosebljeno slabo: vprašanja 3, 9, 19, 25, 30, 39, 41, 47)
a. 0-1: zelo visoko samospoštovanje
b. 2-3: zmerno visoko samospoštovanje
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmerno nizko samospoštovanje
e. 7-8: zelo nizko samospoštovanje

7. VPLIV okolice: PSG (Personalized Good – poosebljeno dobro: vprašanja 1, 4, 11, 12, 23, 27, 36, 45)
a. 0-1: zelo pesimistični
b. 2-3: zmeren pesimizem
c. 4: povprečje
d. 5-6: zmeren optimizem
e. 7-8: močan optimizem

SPLOŠNI REZULTAT:
B – SLABI DOGODKI
G – DOBRI DOGODKI

G-B = PESIMIST/OPTIMIST

a) Nad 8: zelo optimistični
b) 6-8 zmerno optimistični
c) 3-5 povprečje
d) 1-2 zmeren pesimizem
e) 0 ali manj zelo močan pesimizem

Akcijski načrt

Udeležencem voditelj za motivacijo pokaže video posnetek žirafe, ki gre skozi faze žalovanja. Faze žalovanja lahko primerno apliciramo tudi na neuspeh, saj gre za nekakšne vrste ‘žalovanje za uspehom’. Udeležencem razdeli dodatne liste in jih povabi, naj svojemu neuspehu napišejo ‘instant rešitev’ (upoštevajoč ugotovitve iz prejšnje vaje – glede na stopnjo pesimizma/optimizma pri posamezniku). Posamezne udeležence (nekatere) , prosimo, če svojo rešitev delijo s celotno skupino. Rešitve komentiramo v pozitivnem duhu – pri odločitvah za spremembe, pa jih spodbujamo k majhnim korakom (3% naenkrat).

Zaključek in evalvacija

Voditelj se zahvali udeležencem za sodelovanje in za zaključek predvaja izziv št. 3: Padel sem, kako naprej (priložnost tudi za kratko evalvacijo).

Avtorja: Neža Repanšek in Nejc Čuk