5. Mir sredi nemira – Kako se umiriti in priti k sebi?

Kako se umiriti in priti k sebi?

Namen delavnice:

Udeleženec/ka se sreča z vprašanjem stresa in pojavom le-tega v svojem življenju. Razmišlja, kaj ga/jo spravlja v stres in kako se z njim sooča.

Cilji delavnice:

• Udeleženec/ka se sreča s stresno situacijo.
• Udeleženec/ka se vpraša, kaj ga/jo spravlja v stres.
• Udeleženec/ka išče rešitve proti stresu.

Trajanje delavnice: 120 minut

ČAS AKTIVNOST NAMEN PRIPOMOČKI
5 min uvod spoznati voditelja in projekt 10 ključnih stvari /
10 min predstavitev likovno izraziti svojo predstavo stresa in se ob njeni predstavitvi spoznati • prazni listi
• barvice
15 min Kaj je zame stres? razmišljati o stresnih situacijah v svojem življenju in soočanju z njimi /
20-25 min igra Mutava pantomima in pogovor srečati se s stresno situacijo /
15 min kolobarjenje razmišljati o lastnem spopadanju s stresom • trije plakati z vprašanji
• pisala
15 min izdelava stres žogic izdelati pripomoček za umirjanje • baloni
• kus kus
5 min zaključek zahvala za sodelovanje evalvacija /

Vsebina

Uvod

Voditelja se predstavita in udeležence prosita, naj se jima predstavita brez uporabe glasu. Vključeni morajo biti vsi udeleženci delavnice. Medtem, ko se posameznik predstavlja, vzdržujemo tišino.

Predstavitev

Vsak udeleženec nariše stres, kot si ga sam predstavlja. Nato predstavi svojo umetnino ostalim (ime lahko tokrat glasno ponovi).

Kaj je zame stres?

Voditelja se z udeleženci pogovarjata o tem, kaj je za njih stres, kaj si pod tem pojmom predstavljajo, kdaj so pod stresom in na kakšen način ga občutijo. Skupaj ugotavljajo, katere stresne situacije so skupne večini udeležencev.

Igra Mutava pantomima in pogovor

Izmed udeležencev se javijo trije prostovoljci. Eden od voditeljev gre z njimi v drug prostor, drugi voditelj pa ostane z ostalimi udeleženci. Voditelj, ki je s prostovoljci, vsakemu določi eno besedo (prvi prostovoljec dobi besedo ŠOLA, drugi STARŠI, tretji pa KOŠARKA) in mu da navodilo, naj besedo čim bolje opiše ostalim udeležencem, da jo bodo ugotovili, seveda pa je ne sme uporabiti. Voditelj, ki ostane z udeleženci, udeležencem razloži, da bo vsak prostovoljec opisal eno besedo (besedo jim pred prihodom prostovoljca pove), njihova naloga pa je, da morajo ugotoviti, katero besedo prostovoljec opisuje. Ker udeleženci besedo poznajo, je pomembno, da se pretvarjajo, da besede ne poznajo in je tudi ne smejo izreči. Ko prostovoljec obupa nad udeleženci, se mu predstavi pravilo igre.

Igri sledi pogovor. Voditelja si lahko pomagata z naslednjimi vprašanji:

• Kako si se počutil/a med igro?
• Ali si občutil/a stres ali jezo?
• Kaj si med igro razmišljal/a – si se zabaval/a ali pa se ti je prostovoljec/ ka smilil/a?
• Ali si želel/a rešiti situacijo? Kako?

Kolobarjenje

Na vsakem od treh plakatov je zapisano eno vprašanje, in sicer:
• Kaj naredim, ko sem pod stresom?
• Kaj naredim, ko je nekdo poleg mene pod stresom?
• Kakšne načine umirjanja poznam in kako se umirim sam/a?

Udeleženci na plakate pišejo svoje asociacije na vprašanja. Po 10 minutah voditelja povzameta napisano. Skupaj z udeleženci v pogovoru ugotavljajo povezave med tem, kar udeležence spravlja v stres in tem, kako se z njim spopadajo.

Izdelava stres žogic

Iz balonov in kus kusa vsak izdela svojo stres žogico. Balon do ¾ napolnimo s kuskusom (direktno, ali pa kuskus prej zavijemo v folijo za živila) in mu odrežemo zgornji ‘ozki’ del. Potem vzamemo drugi balon, ki smo mu enako pristrigli ožji del in ga ‘prevlečemo’ čezenj. V nadaljevanju lahko ustvarjalno okrasimo balon.

Zaključek

Voditelja pozoveta udeležence, da delijo mnenje o delavnici in se jim zahvali za sodelovanje.

Avtorja: Sara Grebenc in Majdi Zdešar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.